nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Besedilo mlajšega litovskega dramatika Ivaškevičiusa, ki ga je s posluhom za vse plasti in ustrezno razpeto poslovenil Duša, je nenavadna in na trenutke čarobna mešanica pravljične naivnosti, njegovo izhodišče je novica o ženskem truplu z neugotovljivo identiteto, ki je živela na Švedskem in se hodila prostituirat čez morje, na Dansko, vendar je ta zgodba razširjena v več smeri. Najprej je mitizirana, uporablja nekatere motive iz Andersenove pravljice o morski deklici, pa s pravljico o letečem Kljukcu s strehe, in verjetno so prav te epizode, tudi zaradi slabše usidranosti te pravljice Lindgren v naši zavesti, manj učinkovite, delujejo kot osamosvojeni fantazijski prizori, vsekakor pa je to protiutež drugi, sodobni in urbani strani, ki jo predstavljajo razvratne spolne prakse, ljubezenski profesionalci, zašpili pa skrivnosten končni umor. Mesto tako blizu je sugestivno in fragmentarno izpisana krpanka motivov, ki več odpira in sugerira kot izpiše, vendar pušča močan
občutek zgoščene poetičnosti in odprtosti, skrivnostnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani