nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
je v svoji prvi veliki vlogi na profesionalnem odru idealna Sergejevna, zadržana in odzivna, zvesta in voljna, skratka razpeta med skrajnostmi, ki jih odigra skoraj v emotivni vročici, a vendarle z nenehnim - čehovskim - lirizmom. Njena vera v ljubezen je močnejša od vseh ovir, tudi notranjih, čeprav njen pogled v prihodnost v zadnjem objemu z Gurovim v resnici že pomeni zazrtost čez življenje, na drugo stran. kot Serebrjakova v Poigri, v njeni igri pretvarjanja in resnice, ki jo vodi Prozorov, tudi igralsko, prav tako kot njen lik, počasi prihaja do čistega bistva: do srečanja z nesrečnim človekom, s katerim bi se lahko združila, a se ne more odtrgati usodi, v katero jo je pahnilo življenje - ali pa morda kar njen avtor, ... Čušinova svojega partnerja pogleda šele takrat, ko je to treba, in v pogledu je skrita možnost resničnega stika med njima, a le za hip: življenje je več kot hotenje, več kot uresničitev, nam sporoča Čušinova, življenje je v resnici odgovornost in dolžnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani