nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Dogajanje je režiserka vodila od uvodne muzejske zaprašenosti, preko bolj in manj prepričljivo oživljenih prizorov iz umetničinega življenjepisa, do sklepne, skoraj operno patetične apoteoze umetničinega posmrtnega »vnebovzetja«, ki pa je hkrati s svojo burleskno zemeljsko »gurmansko-kulinarično« razsežnostjo zazvenela tudi kot posmehljivi komentar k nekritičnim potrošniškim banalizacijam in zlorabam vsakršnih mitov oz. ikon.
Med protagonisti, ki so bili tokrat po skrbnosti za jezik in izgovor nedopustno neizenačeni, sta bili po pričakovanju in tudi zasluženo ves čas v središču pozornosti kot mogočna, zrela, od ljubezenskih in življenjskih viharjev utrjena, a utrujena, ponotranjena ter »lirsko« izpovedna Kahlo Persona, in kot njena »dramska« -se pravi tudi v gibu, gesti, mimiki in govorni interpretaciji veliko bolj dinamična in razvojno reliefno bogato razplastena - Kahlo, od mladostno naivno željne življenja do stoično samožrtvujoče Alkestide. je mehiškega slikarskega
zvezdnika Rivero in nepopravljivega ženskarja upodobil s širokimi gestami in mogočno energijo umetnosti zavezanega boema, a žal tudi s pogosto povsem nerazumljivo hrupnostjo. Druge, veliko bolj fragmentarne vloge iz Fridinega okolja so oživljali še,,,,,, in.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani