nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Skratka, opraviti imam z dvema skrajnostima - na eni strani pretirana resnobnost, pogrezanje v navidezne metafizične globine, svetoboljnost in hermetičnost, ki še posebno dobro spada v idolatrični odnos, ki ga imamo (žal predvsem na deklarativni ravni) do kulture, in na drugi lahkotnost, cinična distanca, preigravanje že neštetokrat videnih vzorcev in igranje poze velikega nerazumljenega umetnika, ki se vleče že od konca 19. stoletja.
Žal ne eno ne drugo ni posebno uspešno in vse prepogosto se zgodi, da človek po ogledu likovnega projekta ali dramske, plesne, operne ali baletne predstave stopi iz dvorane brez posebnih občutkov (razen zdolgočasenosti, težav s hrbtenico in bolečin v sedalu), kaj šele da bi bil deležen posebnega razsvetljenja. Lahko da drži domislica Wilda, da je umetnost povsem nekoristna, saj ne nazadnje to iz ozkega utilitarnega stališča nedvomno tudi mora biti, zagotovo pa namen umetnosti ni utrujati ali begati gledalca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani