nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Številni empirični primeri iz najbližje preteklosti nazorno izpričujejo, da se v zadnjih letih uveljavljenemu sistemu prostorskega (in urbanističnega) planiranja (2002 in/ali 2007) ni uspelo prilagoditi novim izzivom in je s svojimi zakonskimi instrumenti, kljub sodobno naravnanim ciljem in vodilnim načelom (trajnostni razvoj, kohezija in policentričnost), premalo zavezujoč, da bi bil na implementacijski ravni sposoben preprečiti načrte vedno bolj agresivnim zahtevam različnih ekonomskih in političnih akterjev, ki jim (praviloma) vedno uspe doseči svoje cilje na za njih najbolj ustreznih zemljiščih, kljub zakonskim možnostim o usklajevanju namenske rabe površin v okvirih ekonomsko-geografskih funkcij naselij.
»Izvirni greh« je bil storjen že s tem, da obstoječa praksa usmerjanja prostorskega (in regionalnega razvoja) temelji na dveh medsebojno enakovrednih institucionaliziranih zakonskih podlagah: na zakonu o prostorskem načrtovanju
(2007) in zakonu o skladnem regionalnem razvoju (2005), kar je svojevrstna posebnost. Gre za »dvojnost« v sistemski zakonodaji, ki kljub temu, da nalaga medsebojno usklajenost pri pripravi temeljnih prostorskih in razvojnih programskih dokumentov, povzroča na izvajalski ravni veliko zmede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani