nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Našemu Mondu je bilo tako vedno vse širokosrčno odpuščeno, kajti bil je prijazen, varen in zanesljiv kompanjon, in to smo globoko v sebi vraževerno cenili. Samo poleti smo iz labirintov njegove notranjosti leto za letom zložili gumijast čoln, motor, ribiško in potapljaško opremo, kup knjig in na koncu še »nekaj malega« klasične počitniške prtljage štiričlanske družine s samo enim moškim.
In tako so naši letni dopusti minevali, otroci rasli in nekega dne, ko se je izpod Mondove havbe vzdignil siv dražeč dim, smo takoj vedeli: prišel je čas, ki je moral priti, čas torej, ko bo treba reči zbogom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani