nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Začetnika slovenske jezikovne in literarne omike nam monolog razkriva kot strastnega in neomajno prepričanega vernika in oznanjevalca ene same in edine krščanske vere, ki naj se napaja neposredno iz božje besede, zapisane v Svetem pismu, in ki kaj velja le, kadar seže neposredno do človekovega srca oz. kadar jo vernik sprejema pošteno in odgovorno, scela in do konca. Iz tega življenjskega prepričanja izvira Trubarjeva nepodkupljiva ter s številnimi primeri iz vsakdanjega življenja slikovito ilustrirana kritika Rimskokatoliške cerkve, papežnikov in njihovih lahkovernih »ovčic«, ki imajo božjo besedo najpogosteje le na jeziku, v resnici pa se nenadzorovano predajajo »zlodejevi« požrešnosti, pohoti, napuhu, laži in lahkovernosti. Iz istih korenin izvira Trubarjeva neomajna vera v enakost vseh posameznikov in ljudstev pred, zaradi katere je bilo mogoče in nujno potrebno božjo besedo izrekati in širiti tudi v domačem, slovenskem jeziku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani