nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
bralca nagovarja s tistimi dogodki, ki jih poznamo, pri tem pa do konca zaostri optiko, poveča nekaj, kar smo komaj opazili, včasih skoraj do karikature. Njegova velika tema so mediji in politika, pa vendar to ni zbirka politične esejistike ali poskus razkrivanja zakulisja, zarot in podobnega; čeprav ima močan nabor predznanja in zajema iz političnega in medijskega, pri takšni refleksiji od kolumnističnih kolegov, recimo, loči predvsem to, da se osredotoča na zgovoren detajl, prejšnje dogajanje in napovedi razpleta ga skoraj ne zanimajo. Zdi se, da gre za dva esejistična principa, prevladuje epski, ki ga zanima predzgodba in nenačelnosti, ki so zdaj pripeljale do kontra(di)kcije v junakih in situacijah, pa je v dramatičnem zdaj, obdelovanca ujame v trenutku, ko izreče več, kot bi si želel, ko njegove obupne poskuse, da bi zadrego prikril in se vedel, kot da je vse običajno, spremljajo slike okostnjaka iz omare ali ponečedene gate.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani