nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Njegov režijski (inscenatorski) postopek je svobodna asociativnost, ki se ustavlja ob scenskih sekvencah in se - vsaj tako je videti - ne konceptualizira iz celote: posamezne elemente iz primerno okrajšanega besedila spektakelsko ekspandira, pri čemer njihov učinek prepušča inerciji in se na površini zadovolji zgolj z njihovo zabavnostjo (številne »uglasbitve« delov teksta, avtor skoraj filmske glasbe je Kiril Džajkovski). Shakespearovo besedilo tako razume kot citat (in ga v nekem trenutku tudi dobesedno - duhovito - citira, z avtorjevim podpisom), namenjen scenski rabi, ki že sama po sebi osmišlja vse, drama je v resnici »samo« postdrama ... Legitimen in že znan postmodernistični postopek, ki pa Shakespearovo besedilo v idejnem smislu precej zbanalizira, sicer ponekod učinkovito razmahne njegovo ludistično, varietejsko igrivost, vendar je rezultat bolj ali manj »mladinska« uprizoritev, gledališki (medijski) pop v obrtniško spretni, estetsko korektni
in ritmično dovolj razgibani inscenaciji, ki kot da bi dobesedno prebrala Kottovo misel iz znanega eseja o Snu, da gre v njem za »pijansko party«, kjer je mogoča zamenljivost vsega in vsakogar - dejstvo, ki v sodobnosti ne velja več samo za »vroči« sanjski čas, temveč za resničnost kot tako.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani