nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Svoje človeško in igralsko prepričljivo ter nepodkupljivo iskreno in marsikdaj tudi izzivalno nesramno (samo)spraševanje o igri, gledališču, življenju, minljivosti in smrti je Zijah tudi po treh desetletjih izkušenj in preverjanj zastavil z energetsko nabitostjo tako rekoč do zadnjega vlakna ter z demonstracijo mnogoobrazne izpovednosti igralčevega telesa, geste in grimase ter glasu. Napetost, drznost in ostrino je sproti rahljal in relativiziral s "samoporogljivim" metodičnim dvomom dozorelega misleca in umetnika, ki se zaveda minljivosti in zmuzljivosti umetnosti (in življenja) na vselej neulovljivem stiku med resničnostjo življenja in fikcijo odra, med vlogo in igralcem, igro in svetom ...
Čeprav je pomemben sestavni del uprizoritve tudi neposredno nagovarjanje (kdaj celo »zmerjanje«) občinstva, improvizirano odzivanje nanj ter drastično demonstriranje soustvarjalne vloge posameznega gledalca, se je tokrat umetnik skozi ta standardni del svoje uprizoritve
»pognal« bolj na hitro in z veščino izkušenega velemojstra odrske animacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani