nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
A takoj je treba reči, da uprizoritev omogoča tudi drugačno, sodobnejše branje. Pred nami je tako bolnišnica za bolne na smrt, poslednje zatočišče, hiralnica, poseljena z dekleti, ki v tej »hiši« zaman čakajo na »pomočnico«, pa čeprav ta v različnih podobah in na različne načine poskuša pomagati - a le prestati čas tik pred smrtjo, ne pa tudi preživeti. In, kar se zdi najpomembnejše, ne (do)pusti jim nobenega upanja, ena sama surova sprijaznjenost prevladuje med njimi, in edini odrešenik, ki bi jim lahko pri tem hrepenenju po življenju pomagal, je - paradoksno - že zdavnaj mrtev, v sicer mogočni podobi, kot ga vidimo v kapeli v ozadju odra, je brez glave, brez rok in brez nog, torzo, pod katerega vznožje se steka živa voda vere, ki pa se zdi ob pogledu na prosojna telesa obsojenih na smrt nesnovna, zgolj transcendentni simbol, ki skuša s svojo sublimno eksotiko premagati surovo naturo, kraljujočo v ospredju odra in življenja, pri tem pa je -
vsaj v območju dokazljivega - obsojen na neuspeh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani