nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Tosca je nadaljevanje projekta La, la la ... in njegova variacija, tudi tokrat avtorsko sodelujeta režiser in scenograf ter avtorica besedila in dramaturginja, spet se lotevata teme, ki ji lahko rečemo iskanje večno ženskega. Junakinja te monodramske izpovedi je Tosca, tako se ob samopremisleku, ki je zadržan, fragmentaren, sklicuje in priklicuje tudi vse tisto, kar poznamo iz operne in dramske tradicije, čeprav zabrisano, palimpsestno. To obče in hkrati zmuzljivo mesto je priložnost za premislek in asociacije ob »spoznanju same sebe, distanci, treznosti z najglobljo prizadetostjo«, in besedilo je razpršeno, samouvrtano, okruški pa se sukajo okoli dramske osebe, operne pevke in dive, ki išče in osmišljuje svoj prej in zdaj, drsi med časi in gradi svojo istovetnost na podlagi operne vloge, pa tudi privzete moči in manipulacije, zavesti o lastni fatalnosti, ki jo vsaka gledališka, operna prezenca in načini predstavljanja prinesejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani