nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Našel je nekakšno Oko, pogled Enega, morda duše, kdo bi vedel. Pizzech hoče oz. ima namen, ki pa ga ne zna niti utemeljiti niti čisto razložiti. Njegova onstranska retrospektiva je plodna in jalova hkrati, skoraj shizma predstave: z vnaprejšnjo fatalistično označenostjo celega spektakla vnaša nekaj moderne pomenljivosti (npr. premolki) zlasti v dramsko izdelane govorjene dialoge, po drugi strani pa siromaši in izloča (zbor otrok in še kaj), v prvem dejanju »določi« absurdno učinkujočo scenografijo (Michele Ricciarini), omogoči vztrajanje pri klišejskih oznakah (večina kostumov von Trauttmansdorff), mizanscenske manierizme, videne že v (npr. postrojevanje množice), revijsko baletno ilustrativnost (koreografka); večkrat hromi kakor razgibava, saj »pogled Očesa« kaže gibljive, v frontalnih ploskvah arhivirane podobe, kulise življenja in ritual smrti (finale, ki gledalca prikrajša za katarzični suspenz).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani