nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Po tej plati je mogoče v Kobariškem zrcalu videti novo strastno analizo vzrokov za vznik zla, a pri tem početju učinkuje skoraj demiurgovsko, svojim protagonistom daje besneti, svet razsuva na razmesarjena trupla in neodgovorjena vprašanja, kot pripominja v spremnem besedilu zgodbo »pomakne tako v ozadje, da je sicer prepoznavna, ne pa posebej privlačna«, v ospredje pa postavi kletko jezika, v njej se dogaja demiurgov eksperiment, v njej teče kri kot za stavo, a vse, kar je mogoče z gotovostjo ugotoviti, je preprosto dejstvo, da ni ničesar drugega izza roba jezika. Norost vojne, ko gredo adijo standardi obnašanja in se izsvetli iz duš in dušic osnovni vzorec, vidni postanejo matrica, bratomornost, perfidnost, bebavost, prepirljivost, čudaštvo, grotesknost, vse to v Vugovem Kobariškem zrcalu nejasno plava v morečem času bajonetov, šrapnelov in granat, se preliva, staro začinja novo in novo kuži staro, distanca tu ne pomaga, morda dela še večji kaos, proži še večjo erozijo
dostojanstva, povečuje ris gnusa, ves pa vsaj deloma govori tudi o norosti slovenske agresivnosti, resda spodbujene od zunaj, a tako nezamenljive, značilne v svoji patetični majhnosti in žolčnosti. vse dogajanje razpostavlja po razkošni jezikovni freski oziroma kletki, ki s svojo napeto metaforiko in zagatno večnostjo kot s prstom kaže le na ubožnost časa, na prazna obdobja, ko je nič začaral misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani