nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ne bom povedal prav nič novega, a z je imenitno vugasto, branje njegovih knjig je pustolovščina, ob kateri lahko pomisliš, da ji poseben šarm in imenitnost daje občutek elitnosti, da zadevščina pač ni za vsakogar, ampak je namenjena izbrancem, ki premorejo toliko prenikavosti, odprte domišljije in bralske kondicije, da zmorejo v katedrali njegovega jezika početi tisto, kar se običajno počne ob odlični knjigi, uživati namreč. Mislim, da se mi je pred časom zapisalo nekako takole: Vugova proza je draga in dragocena eksotična začimba tukajšnje zdajšnje proze, posladek, ki se mu mora nič hudega sluteči in predvsem radovedni bralec pač privaditi - in pri tem stališču lahko glede na okoliščine, kot jih kaže avtorjevo zadnje delo, tudi vztrajam.
Nič drugače torej, kot se mi je nazadnje godilo ob potopitvi v bravurozno delo z naslovom Na rožnatem hrbtu faronike, se mi ni godilo ob bralskem soočenju z »romanesknim triptihom« Kobariško zrcalo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani