nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Več kot šeststo let traja tudi kontakt, konflikt in predsodkov polna komunikacija slovenske kulturne tradicije z neko posebno vrsto tujca: s!
Samo pomislimo, koliko stereotipno negativnih predstav se je pravzaprav nakopičilo v procesih dolgega trajanja, ki so omogočali vzpostavitev popularnega soglasja o ΄»turški nevarnosti΄«: zgodovinske postaje segajo od roparskih vdorov turške konjenice do taborov, obzidanih cerkvenih zavetišč za ljudstvo, od habsburškega uradnika Kuripešiča in njegovih podrobnih poročil o potovanju po otomanskem cesarstvu v prvi polovici 16. stoletja do ljudskih pesmi o ugrabljenih devicah, ki jih čaka haremska sužnost, od, ki je na začetku naše moderne književnosti izrisal ΄»slovenskega janičarja΄«, pa do slavnih bosanskih enot v avstro-ogrski vojski na soški fronti, zaradi katerih je nekaj let stala pod Mangartom tudi mošeja, od ΄»orientalskih΄« romanc do Prešernovega ΄»džaura΄«, nevernika, od romana Alamut Vladimirja, ki je opisal življenje
fanatičnih ubijalcev, pa do fesa, sablje in bradavice na turškem nosu v pesmici. Z eno besedo: etnična oznaka ΄»΄« v slovenskih kolektivnih predstavah ni nič drugega kot metaforični povzetek predsodkov do tiste vere, pred katero se je v strahu stiskalo srce vsej srednjeveški Evropi: islam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani