nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kar na nekaj mestih se jih v knjigi dotakne, a vedno v kontekstu zavračajoče kritike, ker - v tem ima dr. prav - dr. ΄»sledi do konca logiki svojega konstrukta o partijskem monolitu΄«. Dr. se da v posameznih ocenah in trditvah v knjigi razumeti celo tako, da se partija nikoli ni nehala vtikati tudi v delo podjetij in se je malodane bala uspehov (direktorjev). Nekaj takega žal velja za obdobje ponovne (politične) ΄»zamrznitve΄« in ustavitve procesa liberalizacije v začetku sedemdesetih let (dr. najbrž po pomoti navaja začetek osemdesetih let), ko dr. govori o ΄»Kardeljevem državnem prevratu΄« v začetku sedemdesetih let minulega stoletja s čistkami direktorjev kot nosilcev samostojnosti podjetij, čistkami profesorjev kot teoretičnimi podporniki tega pohoda svobode (to je žal občutil dr. kot univerzitetni profesor na lastni koži - op. avtorja) in z razbitjem podjetja kot nosilcem gospodarskega procesa na t.i. temeljne organizacije združenega dela (tozd), v katerih naj bi partija
neposredno obdelovala delavstvo. Dr. v zvezi s tem navaja še, kako je partija proces tržne menjave nadomestila z dogovorno ekonomijo, ki naj bi bila ΄»v bistvu samo drugo ime za neposredni partijski nadzor gospodarskih procesov΄«.
Ne spominjam se direktnih čistk direktorjev v smislu zamenjav, ki jih omenja dr., in tudi ne vem, v kolikšni meri sta bila razbitje podjetij na tozde in dogovorna ekonomija politično dejanje partije in koliko njena naivna ekonomska neumnost, z namenom, da se ΄»samoupravljanje še bolj približa neposrednim proizvajalcem΄« (kar se je poskušalo že v začetku šestdesetih let z uvajanjem t.i. ΄»ekonomskih enot΄« v podjetjih).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani