nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Čeprav ga na drugi strani občasno odlikuje polemičnost, celo čez mejo običajnega okusa, v tem romanu ne manjka strasti in použivanja sveta, in tako smo bralci deležni tudi nekaj tistega dražljivega zakulisja, ki nam prikaže plovne lastnosti naših ladij na razburkanih diplomatskih morjih in tistih, ki vozijo barke po evropskih prestolnicah, nekaj je o preteklih notranjepolitičnih zdrahah, čeprav seveda precejeno skozi Izovo zmaknjeno optiko, če se potrudimo in brskamo za njimi kot za v šarklju, je nekaj tudi o zagatnem odnosu med svetim in svetnim in tudi tam najdemo kakšen dober namig gleduha izza kulis o pregrešnosti nosilcev. Vendar pa se teme in motivi ponavljajo, kljub razdelitvi na kroge se asociativno valijo sem in tja, repetitivno in brez variacij, ta pisava kar kliče po redukciji in večji disciplini. V želji po premeščanju pomenov in preimenovaju je sicer eruditski in v njegovem širokem pretežno latinskem in romanskem zbiralniku se gnete aluzij, vendar pa so fakti zmaknjeni,
to je roman s precej večjo gostoto zdrsov, kot smo jih sicer v prozi vajeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani