nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pišete o kritični končnosti (Ena od prednosti nosečnosti ali pisanja doktorata ali vzgoje majhnih otrok je v tem, da je svet res kritično končen, vprašanja smisla življenja pa skoraj izginejo.), zato me zanima, koliko notranje moči je potrebne, da si v tem obdobju življenja vzamete čas zase, za ustvarjanje, ali obratno, koliko je mogoče prav dani trenutek (realnost vsakdana ženske, umetnice, mame, soproge, hčere ...) humus vašega razmišljanja?
Nekoč je na neki delavnici v Kaliforniji pisateljica Annie LaMotte povedala, da je pisanje bolj kot vse drugo, predvsem najboljše maščevanje. Takrat sem to izjavo zavrnila (pri tem je LaMotte mislila na njen tip stereotipne disfunkcionalne kalifornijske družine, na zgodovino izvorov zlorab etc.), toda danes jo sprejemam veliko bolj resnično, kot sem si pripravljena priznati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani