nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Veliki tržaški oder je zamejen z opečnatimi stenami, obraslimi s plezalkami, na zadnji je ogromen ekran, na katerem je projiciran ta isti abstrakten bršljan in tisto, kar sproti posname na malo videokamero, in se nam potem zdi, da je on glavni režiser tokratnega obračuna, kdove katerega že v neskončnem nizu. Takoj dobimo občutek, da je s samim prostorom določena težava, da to pravzaprav ni interier, odprt prostor pa spet ne, da je oder prevelik in je njegova zamejitev samo zasilna, da hoče stisniti in približati vse detajle tega surovega pretežno verbalnega preigravanja, ki je z leti dobilo nekaj ustaljenih postaj, premorov in rutine ter pridobilo na formi. Tudi Georgeovo snemanje in projekcija sta verjetno namenjena temu, ob opozorilu, da se nam tako ali tako vse dogaja precejeno skozi tehnologijo in izbruh vizualnega, da bi gledalci kljub vsemu videli vse podrobnosti in grimase, vse nakopičeno sovraštvo in razočaranja ob nasprotnikovih zadetkih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani