nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Umetnost bliskovito izgublja še zadnje elemente svoje socializacijske vloge (morda bi lahko tukaj potegnili vzporednico s pri nas znamenitim propadlim referendum o umetnem oplojevanju zdravih samskih žensk, kar bi lahko - vsaj teoretično - popolnoma spremenilo vzorce vedenja določenega dela populacije), s hiperprodukcijo in lahkotno dostopnostjo narašča neizmerno nekritično kopičenje »kulture«, ki se meri v megabajtih, fantazma o ujetosti realnega se kaže le še v hardverskih kategorijah, v katerih lahko v virtualni zrcalni gladini v slogu ujamemo našo le še povsem zabrisano silhueto.
Z izgubo svoje tradicionalno tržne pozicioniranosti oziroma spremembo mehanizmov njenega financiranja, ki so postali veliko bolj kompleksni in zapleteni (multinacionalke, sponzorji, donatorji, meceni, država) kultura in z njo umetnik tudi izgublja svojo ekskluzivnost oziroma ta ostaja le še privilegij »klasikov«. Cene likovnih del modernistov se vzpenjajo v nebo, saj aktualna produkcija zaradi
narave medija, intaktilnosti ali ogromnih dimenzij več ne kreira likovnega trga, temveč ostaja le predmet zanimanja peščice velikih zbirateljev, ki se bodisi nadejajo njihovega bodočega »akademskega« statusa ali pa - kar je pogosteje - zgolj zaradi kapric ali ekstravagantnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani