nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Nobenega smisla nima lamentirati in vzdihovati za »starimi, dobrimi časi«, vendar nekaterih negativnih učinkov takšnih trendov pač ne gre spregledati. Umetnost bliskovito izgublja še zadnje elemente svoje socializacijske vloge (morda bi lahko tukaj potegnili vzporednico s pri nas znamenitim propadlim referendum o umetnem oplojevanju zdravih samskih žensk, kar bi lahko - vsaj teoretično - popolnoma spremenilo vzorce vedenja določenega dela populacije), s hiperprodukcijo in lahkotno dostopnostjo narašča neizmerno nekritično kopičenje »kulture«, ki se meri v megabajtih, fantazma o ujetosti realnega se kaže le še v hardverskih kategorijah, v katerih lahko v virtualni zrcalni gladini v slogu ujamemo našo le še povsem zabrisano silhueto.
Z izgubo svoje tradicionalno tržne pozicioniranosti oziroma spremembo mehanizmov njenega financiranja, ki so postali veliko bolj kompleksni in zapleteni (multinacionalke, sponzorji, donatorji, meceni, država) kultura in z njo umetnik tudi
izgublja svojo ekskluzivnost oziroma ta ostaja le še privilegij »klasikov«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani