nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Že v tridesetih letih 20. stoletja se je iz odpora do tega, komercialno in tradicionalistično usmerjenega filma, razvila t. i. vzporedna kinematografija. Ta izraz se je sicer uveljavil šele pozneje, v šestdesetih letih, a z njim označujemo tudi tiste predhodne cineaste, ki so zavestno nastopili proti prevladujočim usmeritvam v indijskem filmu in se - tudi pod vplivom tokov v evropskem filmu, na primer italijanskega neorealizma - predvsem z obravnavo globokih socialnih nasprotij v takratni indijski družbi posvetili drugačnemu filmu, tako v formalnem kot tudi v vsebinskem pogledu.
Najpomembnejši avtor zgodnjega obdobja te vzporedne kinematografije je bil očitno Satyajit, ki je indijski film uveljavil tudi na mednarodnem prizorišču ter pozneje spodbudil nastanek novega indijskega filma (indijskega odgovora na novovalovska gibanja), danes pa so to avtorji, kot so Adoor Gopalakrishnan, G. Aravindan, Shaji N., Buddhadev Dasgupta, ne nazadnje tudi Nair.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani