nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Na avtoportretu, ki ga je predstavila v »depandansi« ljubljanske Mestne galerije, in na seriji malih steklenih Fetišev, razstavljenih v Tobačnem muzeju, gre za pesimistično zvenečo interpretacijo temeljnih eksistencialnih vprašanj, zlasti zadnjega med njimi: na to opozarja že sama tehnika, fotografija na steklu, pri čemer na najnovejših delih avtoričin lik ne samo izginja, ampak je s površine s hitrimi potezami že kar nasilno brisan. Hkrati pa je za Demšarjevo tudi značilno, da se v Tobačni tovarni (bolj natančno: na eni od »razglednic« zloženke) v kombinaciji z osrednjim objektom razstave predstavlja v pozi, vredni največjih zvezd naše turbofolk scene, in se tako po drugi strani značilno samoironizira.
Osrednji objekt, veliko srce, sestavljeno iz »ponarejenih« cigaretnih škatel, skupaj z večino drugih razstavljenih del tudi opozarja, da se je Demšarjeva kot (kolikor se spomnim) edina med dosedanjimi razstavljalci potrudila razstavo
prirediti danemu okolju, hkrati pa je skoraj mimogrede ustvarila še obširen - in znova ironičen - komentar trenutno strahovitega spopada med slovenskimi kadilci in protikadilci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani