nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
»Najbolj politično dejanje, ki ga lahko naredim, je - da še naprej ostanem pisatelj!« je v okviru programa festivala zgodbe Fabula v četrtek zvečer v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja zagotovil eden letošnjih najuglednejših tujih gostov, zgovorni škotski pisatelj Kelman. Teh besed občinstvo ni slišalo naključno, dobitnika prestižne britanske nagrade booker za roman Kako pozno, pozno je bilo tako rekoč preganja obsodba, da je nacionalist, da jezikovno svinja in da njegova literarna moč ni taka, kot se zdi, ampak da gre za pomoto in da je pravzaprav tako, kot da bi nacejeni glasgowski nogometni navijač vdrl v aristokratsko svetišče umetnosti. Tako je bilo že takoj po nagradi, ko je svoje ogorčenje javno razkrila članica žirije, kolumnistka časnika Times Rabbi, podobne sodbe pa se vrstijo vse odtlej, od tega, da se beseda fuck pojavlja po petindvajsetkrat na eni strani, v romanu pa skupaj menda štiritisočkrat, do tega, da njegovo pisanje postavlja na piedestal najnižje
strasti škotskega proletariata in je v tem smislu neavtentično, če ne učinkuje celo kar kot grožnja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani