nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pri zgodovinskih spektaklih ali popolnoma navadnih, intimnih biografskih filmih se zmrdujemo nad holivudskimi reprezentacijami preteklosti, večinoma zaradi zgrešenih kostumografskih ali arhitekturnih detajlov, medtem ko je pri ideoloških poudarkih največkrat naiven ali politično korekten, redko pa manipulativen ali partizansko navijaški (razen seveda, kadar gre za njihovo demokracijo).
Pri ideološkem opredeljevanju oziroma v podžanru političnega filma je bil evropski film od nekdaj svetlobna leta pred njim, a tudi ta njegova kakovost je postala del zgodovine, saj je razvodenela približno v času, ko se je mednarodni pritisk na južnoafriški apartheid zelo krepil in napovedoval konec zloglasnega režima, v osemdesetih letih torej, ko so (predvsem levičarski) filmski intelektualci bodisi pomrli bodisi postali salonski opazovalci. V tem času se zgodi glavnina zadnjega filma Billeja Zbogom, Bafana, ekranizacija spominov Jamesa, nekdanjega paznika Nelsona, ki se je iz
zadrtega rasista v dvajsetih letih »intimnega razmerja« z Mandelo sčasoma prelevil v svetovljana in dobrega samaritanca ter njegovega osebnega asistenta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani