nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Področje exYU je namreč povsem razvidno postalo iz srbskega »eksercirplaca« prostor vsakršnih mednarodnih manipulacij z novonastalimi držav(ic)ami, od katerih je vsaka ujetnica medsebojne imanentne balkanske avtoblokade: Srbija je ujetnica Kosova, Hrvaška vsaj svoje »fantomske« ekološko-ribolovne cone (ki je sploh ni zmožna ustrezno izvajati; sicer pa cona skoraj nima zveze s svojo oznako, njen smisel je v pripravi morske meje s Slovenijo), BiH je ujetnica Republike Srbske, Makedonija Grčije in svojih Albancev, Črna gora Srbije, Slovenija je deloma ujetnica Hrvaške, deloma celo Kosova (zlasti v času predsedovanja EU, pa tudi sicer kot analogon med začetkom in koncem razpada exYU), predvsem pa svoje neznatnosti, spričo katere njena »zgodba o uspehu« (z drvenjem v večinsko revščino) bolj sodi v fiction kot v faction.
ü propos k slovenskemu »francoskemu sindromu«: v času Ilirskih provinc je Napoleon z namenom, da bi čimbolj odrezal nemštvo od, ponudil tedanjim
toliko možnosti za etnični prerod, da tega v svoji atrofiji preprosto niso mogli pogoltniti, le Vodniku je v kratkem francoskem intermezzu uspelo spesniti Ilirijo oživljeno, za kar se je kmalu pokoril tudi tako, da je od mrtvih vstalo Ilirijo še projiciral v avstrijsko večno srečo v Iliriji zveličani, pa je Avstriji zapel pesem Ilirja rešena spod Napoleona, ki se končuje z verzoma: »lej čudo, Evropini kralji / kraljevo ji dajejo čast«; dobrih sto let pozneje so ekspresnemu francoskemu okupatorju sredi Ljubljane postavili spomenik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani