nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
bo z različnimi zakulisnimi pritiski vsekakor poskrbela, da bo predsedovala EU tako rekoč vse leto (med drugim francoske ambasade »paternalistično« nadomeščajo Slovenijo, kjer ta nima predstavništev) in iz tega potegnila kar največ možnih koristi.
Področje exYU je namreč povsem razvidno postalo iz srbskega »eksercirplaca« prostor vsakršnih mednarodnih manipulacij z novonastalimi držav(ic)ami, od katerih je vsaka ujetnica medsebojne imanentne balkanske avtoblokade: Srbija je ujetnica Kosova, Hrvaška vsaj svoje »fantomske« ekološko-ribolovne cone (ki je sploh ni zmožna ustrezno izvajati; sicer pa cona skoraj nima zveze s svojo oznako, njen smisel je v pripravi morske meje s Slovenijo), BiH je ujetnica Republike Srbske, Makedonija Grčije in svojih Albancev, Črna gora Srbije, Slovenija je deloma ujetnica Hrvaške, deloma celo Kosova (zlasti v času predsedovanja EU, pa tudi sicer kot analogon med začetkom in koncem razpada exYU), predvsem pa svoje neznatnosti, spričo katere
njena »zgodba o uspehu« (z drvenjem v večinsko revščino) bolj sodi v fiction kot v faction.
ü propos k slovenskemu »francoskemu sindromu«: v času Ilirskih provinc je Napoleon z namenom, da bi čimbolj odrezal nemštvo od, ponudil tedanjim toliko možnosti za etnični prerod, da tega v svoji atrofiji preprosto niso mogli pogoltniti, le Vodniku je v kratkem francoskem intermezzu uspelo spesniti Ilirijo oživljeno, za kar se je kmalu pokoril tudi tako, da je od mrtvih vstalo Ilirijo še projiciral v avstrijsko večno srečo v Iliriji zveličani, pa je Avstriji zapel pesem Ilirja rešena spod Napoleona, ki se končuje z verzoma: »lej čudo, Evropini kralji / kraljevo ji dajejo čast«; dobrih sto let pozneje so ekspresnemu francoskemu okupatorju sredi Ljubljane postavili spomenik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani