nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Sproščeno, ne le pozitivistične drobtinice iščoče branje bo v teh pismih odkrilo in doživelo dosti individualnih usod (ali le pobliskov vanje), ob katerih se dopisovalci - z nekaj pomagljive bralske domišljije - spreminjajo v literarne junake vsakršnih dimenzij. Dekle, ki v prvi uri novega leta 1922 sestavi brezmejno obupano pismo; drugo, ki na silvestrovo istega leta piše iz drugega kraja o drugih rečeh; prijatelj, ki se vzpodbudno oglaša iz tržaškega zapora, so morda najbolj dramatične postave v tej nanizanki usod, v kateri nastopajo ali le za trenutek "postatirajo" skrbna mati, nergavi brat, ljubeči sestri, družinska prijateljica svetovalka, italijanski znanec, pišoč v francoščini (morda skrivni aspirant po roki ene od sestrá), razsodni gimnazijski profesor in 16 letni dramatik, navihana (najbrž) spogledljivka in zbegani sošolec, pa tudi revialna urednika, neverjetno skrbna do mladega sotrudnika. Eni bolj, drugi manj nam z besedami, ki so bile namenjene Kosovelu (in za katere jim
zagotovo niti v sanjah ni prišlo na misel, da jih bodo brali neznanci naslednjih generacij), razkrivajo delčke svojih življenj in tako tkejo mrežo včasih bolj, včasih manj povezanih usod.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani