nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Koga pa bi dandanes, navsezadnje, zanimalo, kaj občuti leta 1921 lekarnarska pripravnica v Celju in kako poroča to mlajšemu bratu, s katerim sta tesno povezana - če ne bi bila razbolela mladenka Srečkova sestra in če ne bi prej poznali njegovih pisem njej? Kaj razen jezikave okretnosti in prekipevajoče hudomušnosti bi še zaznali v počitniških pismih bistre petnajstletnice s Proseka - če ne bi bilo radoživemu dekliču ime Obereigner, ki se je spominjamo kot črnolase nasmejanke z ene redkih skupinskih fotografij, na kateri je tudi dijak? ... Še za marsikaterega dopisovalca, pravzaprav za skoraj vse, bi se lahko tako vprašali in povsod bi bil odgovor podoben: sam po sebi, brez ožarčenosti, ki mu je pripadla zaradi povezave s pesnikom, ne bi nikdar postal »avtor«, kvečjemu - kar so do zdaj že zvečine bili - stvarna oseba iz strokovnih opomb, se pravi: drobnega tiska na koncu knjig.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani