nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Lepo bi bilo, če bi jubilejne zbirke izhajale pospremljene z zvočnim zapisom avtorjeve interpretacije lastnih pesmi.
Vsi smo osupli nad silovitostjo vedno novega navdiha, nad Medvedovim pesniškim izbruhom, »erupcijo ne le verzov, ampak celih svetov«, kakor pravi, pa vendar ni temeljno vprašanje, kako to, da pesniku verzi kar tečejo, temveč je verjetneje bolj ključno vprašanje, kako mu uspeva ta tok zamejiti (»da zajezim / nebesno prejo«), ga »razsekati« na posamezne pesmi in homogene zbirke. Ne gre za pripovedno liriko, temveč, kakor je rekel, avtor opisuje »stanja, v katerih živi in skozi katera se preoblikuje lirski subjekt«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani