nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Scena, prav tako delo režiserja, je videti kot pomanjšani tloris filmskega prizorišča, kjer so poti utečene in akterji vanje tako rekoč ujeti. Odrsko kadriranje prizorov in izživetje čustev (tudi krčevitih reakcij) si vzameta svoj čas - ključen postane pomen praznin med besedami, zastrtost, kjer praznina časa ni tudi praznina pomena. Ob poznavanju dogajalne matrice Lapajnetovih filmskih celovečercev bi bilo predstavo mogoče brati kot zgolj naslednjo režiserjevo »vajo v slogu« - in ta bi mogla seči dlje od (delno klišejskega) prikaza nereflektirane odtujenosti, v kateri je pravi konflikt po svoje onemogočan s sodim številom akterjev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani