nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Prvi člen prvega povojnega KZ - splošni del iz leta 1948, po katerem se je kot kaznivo dejanje štelo tudi dejanje, ki ni v zakonu določeno, je pa družbi nevarno - je pomenil podobno razvrednotenje načela zakonitosti kot »neznatna« sprememba 2 nemškega StGB leta 1935, ko se je poleg dejanj, določenih v kazenskem zakoniku iz leta 1871, za kazniva dejanja moralo šteti tudi dejanja, ki po »zdravem ljudskem občutku zaslužijo kazen«. Glede na to, da je uvajanje analogije prišlo v nasprotje s ponovnim razglašanjem načela zakonitosti za temeljno človekovo pravico v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah iz leta 1948 in v Evropski konvenciji človekovih pravic iz leta 1950, so tudi države t. i. vzhodnega bloka postopoma črtale dovoljenost analogije in začele načelo zakonitosti izigravati z opredeljevanjem kaznivega dejanja kot družbi nevarnega dejanja (v prvem slovenskem učbeniku kazenskega prava iz leta 1978 je to označeno kot prispevek marksističnih mislecev h
kazenskemu pravu).
Nova določba 1. člena KZ SFRJ iz leta 1951, da je kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje, ki je v zakonu določeno kot kaznivo dejanje, je imela za posledico, da se je pri ohlapnih opisih kaznivih dejanj (in taki so praviloma bili opisi političnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper oborožene sile) pravzaprav še naprej ex post facto določalo, katero dejanje naj bi bilo kaznivo dejanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani