nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
ne bi rešitev v češkem ali poljskem smislu zahteve po svoji državi prav nič zalegla; historičnega državnega prava tako ali tako nimamo, sklicevanje na Napoleonovo Ilirijo je nesmiselno in smešno, je pred natanko sto leti ob narodno-buditeljskih gibanjih v avstro-ogrski monarhiji zapisal pisatelj, dramatik in politik. Takšno prepričanje je bilo globoko zasidrano pri politikih vseh barv v slovenski zgodovini, zato bi plebiscitarno odločitev o samostojnosti pred sedemnajstimi leti težko označili kot nekakšno »izpolnitev tisočletnih želja«; prej je šlo za edinstven projekt, ki je v enkratnih zgodovinskih okoliščinah razgradnje totalitarnih sistemov in nove samozavesti narodov večnacionalnih držav potekal od sovjetske Rusije prek Českoslovaške do Jugoslavije.
Skoraj dve desetletji pozneje je pri nas čutiti kaj malo entuziazma nad novo državo, to je nedvomno nekoliko nenavadno - kateri koli parameter namreč uporabimo, bi težko našli področje, kjer je kakovost
življenja državljanov danes slabša kot v Titovi Jugoslaviji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani