nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Najboljši del Resničnega romana je gotovo v teh zgodnjih letih, v mladem Philippu, ki začenja pisati, objavi svoj prvi roman (nad katerega se sklonijo vile z imenom Mauriac in Aragon), opazuje literarni mikrokozmos, se zaljubi v petindvajset let starejšo pisateljico Dominique Rollin (s katero je še zdaj), se neverjetno hitro uči, se spoprijatelji z možmi, kot so Barthes, Foucault, Lacan, Derrida, Deleuze ..., se pri enaintridesetih poroči z mlado Bolgarko Kristevo, ki z eno besedo postaja Sollers. Pisatelj nam sicer ne razkrije ničesar, česar že ne bi vedeli, a njegovo pero je ves čas hitro (velikokrat preveč), lahkotno, virtuozno, precizno, sveže, lucidno ...
Problem, če lahko rečem tako, nastane, ko Sollers postane Sollers, ko tako do zadnje podrobnosti izdela svojo osebo, protagonista samega sebe, junaka lastnega romana, da enostavno ne ve več, kaj bi z njim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani