nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
A natanko to so tisti »komaj opazni odtenki strašno naključnih dejanj«, mojstrstvo režiserja pa, da jih zna narediti vidne.
V tej elipsi, ki vso svojo moč črpa prav iz subtilnega razmerja med praznino središča in silovitostjo oboda, se nam tako razkriva eden temeljnih pripovednih obrazcev Cvetja v jeseni: upati si odmakniti, kadar je najlepše; zanihati kamero, kadar gre najbolj zares; obmolkniti, ko bi bilo treba vse povedati; umreti, ko si najbolj srečen ... Tragika tega prizora je zato primerljiva s prizorom Metine smrti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani