nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Ko se njeno telo nebogljeno zgrudi na tla, nas boli skupaj z njo, s katero smo (), a boli nas za njo, ki je ne bo (). Ko nas premena glasbe in neposredna bližina Cigankinega obraza odneseta stran od realnega prizorišča, zaslutimo, da je med srečo in nesrečo le nežna nit, le neizprosni rez miline, še ta najpogosteje opazen le za nazaj. A natanko to so tisti »komaj opazni odtenki strašno naključnih dejanj«, mojstrstvo režiserja pa, da jih zna narediti vidne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani