nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Četudi je to videnje mladega študenta arhitekture, ki je lahko svoje dotedanje filmske izkušnje preštel na prste ene roke (sabljaški tečaj za ekipo Jare gospode; asistenca pri Čapovem Ne čakaj na maj; izpis naslova filma za špico Groblerjevega filma Dobro morje), mu uspe v zgodbo izrezovalca senčnih portretov na ljubljanskem Tromostovju vnesti vse tisto, kar bomo potem lahko spremljali skozi celoten njegov opus: ljubezen do mestnih vedut, izjemen posluh za ozvočenje urbane krajine, predvsem pa nezgrešljiv ustvarjalčev vzgib, da si s senco, pa četudi "izstriženo", pribori svoje mesto v sliki. Listanje po Klopčičevi izjemno natančno pripravljeni snemalni knjigi za film Na sončni strani ceste, ki jo hrani Filmski muzej Slovenske kinoteke, je zato prav posebno doživetje: v prepletu lepopisa, prostoročnih skic in izrezkov iz časopisov ne razbiramo le svojevrstne spominske knjige prihodnosti, temveč tudi zares dojamemo, kaj pomeni, če se izjave, vidnosti, akcije in strasti prepletejo v
tako ganljivo gmoto, da ta samo še čaka, kdaj se bo zares zganila v filmske podobe.
Od vseh podob Klopčičevega opusa je ena, ki dosega status sublimnega, kolikor v vidno prikliče nevidno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani