nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Zato je v tem vrtenju filma nazaj ganljivo naleteti na sploh prvi film, 16-minutni prvenec iz leta 1959, Na sončni strani ceste. Četudi je to videnje mladega študenta arhitekture, ki je lahko svoje dotedanje filmske izkušnje preštel na prste ene roke (sabljaški tečaj za ekipo Jare gospode; asistenca pri Čapovem Ne čakaj na maj; izpis naslova filma za špico Groblerjevega filma Dobro morje), mu uspe v zgodbo izrezovalca senčnih portretov na ljubljanskem Tromostovju vnesti vse tisto, kar bomo potem lahko spremljali skozi celoten njegov opus: ljubezen do mestnih vedut, izjemen posluh za ozvočenje urbane krajine, predvsem pa nezgrešljiv ustvarjalčev vzgib, da si s senco, pa četudi "izstriženo", pribori svoje mesto v sliki. Listanje po Klopčičevi izjemno natančno pripravljeni snemalni knjigi za film Na sončni strani ceste, ki jo hrani Filmski muzej Slovenske kinoteke, je zato prav posebno doživetje: v prepletu lepopisa, prostoročnih skic in izrezkov iz časopisov ne razbiramo le
svojevrstne spominske knjige prihodnosti, temveč tudi zares dojamemo, kaj pomeni, če se izjave, vidnosti, akcije in strasti prepletejo v tako ganljivo gmoto, da ta samo še čaka, kdaj se bo zares zganila v filmske podobe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani