nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Ob straneh razmeroma širokega in plitvega prizorišča sta zagotovila omejena prostora za zgolj statično oratorijsko oz. »molitveno« sodelovanje obeh pevskih solistov. Igralski trio se poigrava z božanskostjo stvarnika v sebi in s prekletstvom minljivega bitja v vesolju, v svojih abstraktnih in vsečasno izpovednih samogovorih ter včasih tudi napol dvogovorih pa vztrajno nagovarja drugega (v avditoriju) in Njega (tudi v samem sebi). V obredju poslednjega slovesa posameznika od Sonca (oz. tostranstva) nam bolj in manj prepričljivo nakazuje dinamična in dramatična razmerja v sferi božanskega (med Očetom, Sinom in Svetim duhom), človeškega (med očetom, materjo in otrokom), a tudi razmerja med ženskim, moškim in dvospolnim pogledom na življenje, minljivostjo vsega bivajočega v naravi in večnostjo v umetnosti ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani