nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Že preverjeni in uveljavljeni gledališki tandem režiserja in dramaturga Popa si je za precej nenavadno in temu primerno tvegano izhodišče svoje najnovejše odrske uprizoritve v produkciji in na prizorišču teatra (APT) v Novem mestu izbral eno najbolj cenjenih in priljubljenih klasičnih glasbenih umetnin Wolfganga Amadeusa Mozarta - Rekvijem (mašo za umrle) v d-molu, kakor (in kolikor) ga je božanski Amadeus ustvaril od poletja vse do svoje smrti 5. decembra 1791.
Avtorja uprizoritve sta postavila na ozek proscenij pred »poslednjo« steno (oz. zadnjo življenjsko postajo), »neprebojno« zbito iz črnih desk in uporabljeno tako za priložnostno projiciranje izbranih besed kakor tudi za proizvajanje »votlih« zvočnih učinkov (scenograf je z asistentko, oblikovalec luči pa), tri vrste obrabljenih stolčkov iz otroškega vrtca. V asociativno nakazan prostor prvinske otroške avtentičnosti in iskrenosti sta pognala trio teatralno dinamičnih in s polno prezenco intenzivnih,
stilizirano historično kostumiranih in mrtvaško »pobeljenih« dramskih protagonistov (kostumografka je, avtor maske pa).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani