nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nekakšna skrepenela gmota, naplavina, kot strdek zgoščen, kot preostanek drugega, preteklega sveta; realnega sveta, ki je izginil, se pravi fizičnega in telesnega sveta, ki se prav zdaj spreminja v duhovno metafizično vesolje in lebdi v neminljivost trajanja, v večnostni privid, ki zdaj pred nami vstaja v bivanje, v nebitje brezčasnega prostora po neki končni in dokončni kataklizmi. Forma te primarne skušnje je temeljna, substancionalna, saj je kot likovnost, oblikovanje in izraznost postavljena kot jasnost in različnost nasproti motnosti in kalnosti ter nerazločnosti oblike, ki nam ničesar ne pove in nič ne razločuje ...« je med drugim v dolgem nagovoru povedal.
nam pripoveduje in pove, nas opominja in spominja, nas gane v svoji popolni predanosti vsemu, kar se dogaja v civilizaciji in kulturi, od prakultur do danes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani