nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Igralca izpostavlja tudi scenografija: na horizontu praznega odra, predeljenega z nekaj provizoričnimi zavesami in dvema obešalnikoma z ofucanimi kostumi ob strani (kostumografinja je), je njegova slika, scenograf je, vendar pa potem ni izpostavljena njegova "historionska" razsežnost in predstava ni hvalnica poklicu. ga namreč igra enkrat s poudarjeno maniro, drugič s smrtno resnobo, skoraj obupom, nobene silovitosti in bravuroznosti ni v njegovi igri, pa vemo, da jo zmore, in v tem pogledu je njegova igra demistifikacijska. Kot tudi konec predstave, pravzaprav eden od koncev, z izstopom iz vloge, ko postaneta Roz in () in (), sicer pa sta, kadar nista v kateri od vlog iz tragedije, prvi bolj mehak in skoraj zasanjan, njegov pogled se poskuša prebiti navznoter, drugi je prodornejši in pronicljivejši, tudi ostrejši in superioren v njunem medsebojnem premisleku lastne gledališke kondicije in iskanja zadnjega horizonta gledališke realnosti v tej (skoraj) neskončni igri v igri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani