nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
In dokler on »čuti, da je živ šele takrat, ko se zarije globoko v njo«, se tudi ona »vsakokrat, ko je z gospodom Yijem, počuti kot po topli kopeli, kot da je s sebe sprala vse nakopičene skrbi, saj vse naenkrat dobi cilj«.
To, kar je značilno za Eileen - povsem neideološka mešanica odtujenosti osamljenih likov in pripravljenosti na avanturo čustev celo tam, kjer se nad vsem vije nevarnost za smiselnost obstoja -, se je kitajskega občinstva dotaknilo natančno v tisti razcep srca, ki je nastal davno tega; že takrat, ko je individualnost, oplojena s tržnim hedonizmom, ostala nekje na neopredeljenem terenu v odnosu do kolektivizma, ki se je v zadnjih letih postopoma, a dosledno spreminjal v nacionalizem. In natančno tam, kjer se Jiazhi v noveli vpraša, »ali je mogoče, da starega Yija ljubi, odgovor pa nikakor ne bi bil železno negativen«, so se kitajski intelektualci namesto ob svojo pisateljico obregnili ob Anga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani