nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nad besedami visi hipotetičnost, vmes pa zavedanje minljivosti in kratkosti življenja - prav s tem predstava razširja domet svojih arhetipsko podanih likov (ti so označeni zgolj s funkcijami v družinskem rizomu) in njihove zgodbe na bolj temeljno, eksistencialno plat, ki se dotika bistva človeškega bivanja in njegove po(ne)srečenosti. Vsa kozmetika prostora je v predstavi odpadla, razpoznaven je le fundament, odrske kulise. V simbolnem prostoru, kjer liki prosto prehajajo med seboj po vzporednih časovnih tirnicah, posede Jasna (ki akterje kostumira kot vsakdanježe v obleki, ki jim najbolj pristoji) Punco na blazine ob robu abstraktne konstrukcije, nekakšne povezovalne maternične cevi, ki hkrati asociira na rastlinjak za vzgojo novih ljudi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani