nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Vrsta prizorov je tako učinkovitih že samo v svoji ikonografski intenziteti (kostumograf je bil), kot denimo nastop demaskirane (), več kot posrečene pa so tudi nekatere rešitve, ki dobro izkoristijo ali sredstva oz. postopke, ki jih uprizoritev sama vzpostavi (denimo prizori z živo glasbo, raba scenografije), ali pa spretno izrabijo možnosti, ki jih ponuja teater kot tak (Katičina potopitev v ogenj - pogrez, pločevinasti zvoki nevihte, dinamika dima ipd.).
Pesentijev uprizoritveni svet tako vznikne iz razlike, ki poganja že Kleistovo dramo in tudi njeno sodobno razumevanje, pri tem je, kot rečeno, intenziven, a kdaj tudi hladen, saj se načrtno odpoveduje resentimentu in skuša pripovedovati o tej razliki tako, da svet - in hkrati uprizoritev kot tako - do neke mere razgalja. Do neke mere, pravimo, kot denimo s koncepcijo prostora kot nekakšnega zaodrja, pa z rahlo slogovno nedoslednostjo, pripovedovanjem didaskalij ali z vpeljavo šepetalke na oder v zadnjem prizoru, ne pa
tudi do kraja oz. do tiste mere, kot je to pred leti istemu režiserju uspelo v Fedri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani