nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Če se njen avtor Wayn Traub po eni strani spušča v poetično raziskavo ženske histerije (teatrska je histerično noseča, igralka iz filma zaradi bolezni ne sme imeti otroka, čeprav se nazadnje le odloči zanj) in v povezavi s tem razmerja med realnim in fantazmatskim, med igro in resnico, pri čemer ponuja serijo izjemno produktivnih iztočnic (zlasti po zaslugi premišljeno strukturirane filmske pripovedi), pa se zdi zanimivo opozoriti na tisto, kar je v predstavi na prvi pogled odsotno, na moški pogled. Ta (mimo vseh moških, ki sicer nastopajo v filmu, odrski moški pa je samo eden, plesalec, ki uvede predstavo in jo z nedokončano gesto tudi konča), ime mu je Geert, zre na dogajanje skozi oko filmske kamere. Pravzaprav ne skozi oko oz. objektiv, saj je v režimu digitalnega snemanja pogled usmerjen ali na LCD-zaslon kamere ali kar na dogajanje samo, s čimer je v dogajanju kljub vsemu prisoten, točneje, prisotno odsoten: ne moremo ga enačiti zgolj s pogledom kamere, saj se ta
pogosto izmakne simulaciji subjektivnega zrenja in dogajanje spremlja nekje od strani, moškega pa pri tem pač samo ni v kadru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani