nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Polna je zagonetnih paralelizmov: med filmom in živim scenskim dogajanjem, znotraj filma, kjer gre za vzporedno zgodbo dveh žensk, in, pa filma v filmu in teatra v filmu, teatra, ki ga kot privzdignjeni srednjeveški mirakel gledamo tudi v živo, kamor, se zdi, naj bi film plastično izstopil ...
Če se njen avtor Wayn Traub po eni strani spušča v poetično raziskavo ženske histerije (teatrska je histerično noseča, igralka iz filma zaradi bolezni ne sme imeti otroka, čeprav se nazadnje le odloči zanj) in v povezavi s tem razmerja med realnim in fantazmatskim, med igro in resnico, pri čemer ponuja serijo izjemno produktivnih iztočnic (zlasti po zaslugi premišljeno strukturirane filmske pripovedi), pa se zdi zanimivo opozoriti na tisto, kar je v predstavi na prvi pogled odsotno, na moški pogled. Ta (mimo vseh moških, ki sicer nastopajo v filmu, odrski moški pa je samo eden, plesalec, ki uvede predstavo in jo z nedokončano gesto tudi konča), ime mu je Geert, zre na dogajanje skozi
oko filmske kamere.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani