nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Pravzaprav si je - z izjemo leposlovja, pa še tam je težko prebirati tovrstne »dickensovske« zgodbe - skorajda nemogoče predstavljati, da človeka, v starosti ali bolezni obnemoglega, z diagnozo, ki predpisuje in zahteva paliativno oskrbo, njegovi svojci prepustijo usodi. Usodi, ki s človečnostjo, z altruizmom in humanostjo nima prav nič skupnega; v tem dogajanju, ki ni redek pojav sodobne družbe (ta si očitno zastavlja povsem svojevrsten življenjski utrip posameznika v ujetosti družbenih »vrednot«), si določena družina namesto skrbi za bližnjega »umije roke« in mu, namesto predane pomoči in skrbi, pokaže hrbet ter preprosto - odide. Takšne zgodbe se dogajajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani