nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Gostilne, ki so bile včasih pokrajini v ponos, so popadale kot kositrni vojaki: včasih sem rad hodil k Rajhu v Bakovce in si naročil stejk, pa na senčni vrt Prekmurske Iže v Ižakovcih na meso iz čebra, pa k na rodovitno Goričko na koline, pa k Rotundi gor pri okrogli kapelici na divjačino in buteljko sladkega Kupljena, pa tudi na kakšno debelo pico v radgonsko Strmino sva z ženo rada zavila in spila kako penino preveč, ko so bili najini otroci še na zvezdici. In če si hotel biti z eno nogo že na Madžarskem, potem si vedel, kam: v Bukeš Čardo gor v lendavske gorice, kamor te je popeljal bratranec ali prijatelj, potem ko je obrisal prah z vinske zbirke v svoji zidanici, vkopani v glino stoletij.
Danes paaa, danes paaa ... dragi otroci, bomo jedli spet doma, na naši domačiji na Bistrici, povabili bomo sosede in zakurili!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani